POVEZANA S PREDNIKI V SENCI IN LUČI SMRTI

Danes, na 1. november, dan vseh svetih, se spominjam svojih prednikov in tistih, ki jih ni več z menoj.

To ni le trenutek žalovanja, ampak tudi priložnost, da začutim svojo povezanost s koreninami – z vsemi, ki so bili del mojega življenjskega toka in mi pomagali, da sem tukaj, kjer sem zdaj.

Bert Hellinger, ustanovitelj metode sistemske postavitve družine, mi potrjuje spoznanje, kako pomembno je spoštovanje in sprejemanje preteklosti, iz katere izhajam.

Njegove besede me vedno znova opomnijo: »Ko se človek obrne k svojim prednikom in jih prizna ter spoštuje, prejme moč in občutek pripadnosti. To mu daje korenine, brez katerih bi bil nemočen v svojem življenju.«

Ko to zares začutim, mi daje moč, ki mi pomaga iti skozi življenje s pogumom, in zavest, da nisem sama.

Ob tem dnevu čutim, kako vsak od mojih prednikov živi v meni – njihova ljubezen, radost, bolečina, trpljenje… Ta dediščina, pa naj bo težka ali lahka, mi omogoča, da živim polno.

Hellinger pravi: »Vsi tisti, ki so prišli pred nami, so bili del tega istega življenjskega toka. Ko jih priznamo v njihovem trpljenju in ljubezni, to zdravilno deluje tudi na nas.«

Ta misel me spodbuja, da sprejmem preteklost, ker se v njej skriva moč, ki me povezuje z življenjem.

Občutim spoštovanje do vseh, ki so pred menoj prehodili svojo pot – do mladih, ki so jih nepričakovano vzela nesreča ali bolezen, do starejših, ki so zaključili svojo pot po dolgih letih življenja. Vsak od njih je dal svoj prispevek k temu svetu, in tudi če jih ni več, so v meni pustili pečat.

Zavedam se, da lahko vsak dan izbiram, kako bom živela – z ljubeznijo, z nasmehom in toplino do drugih. Ti majhni trenutki, ti nasmehi in dotiki, so tisto, kar daje življenju pravo vrednost.

Danes, ob spominu na vse, ki sem jih izgubila, poskušam občutiti mir. Prisluhnem njihovemu šepetu: »To, kar si sedaj ti... smo bili tudi mi... To, kar smo sedaj mi... boš tudi ti...« Tiho sprejmem, da so, čeprav jih fizično ni več, z menoj v mojem srcu. Vem, da je ta trenutek sedaj edino resnično, kar imam, in da sem tukaj, kjer naj bi bila.

Občutim hvaležnost za vse, kar sem prejela, in za vse, kar še lahko ustvarim.

Jutri bo nov dan, poln novih začetkov in priložnosti. Danes pa čutim, kako dragoceno je življenje – zaradi mene in zaradi njih, ki so del tega istega toka, v katerem smo vsi povezani.