IZKUŠNJA STRANKE: Kako mi je postavitev družine rešila partnerski odnos

Mesec dni po postavitvi družine, mi je stranka napisala mail:

K Suzani sem prišla na postavitev družine zaradi partnerskea odnosa, ki je bil izjemno naporen in izčrpavajoč. Stalno sva se s partnerjem vrtela v krogu, odnos je bil kot "gas-bremza" – enkrat se je zdelo, da sva si blizu, naslednji trenutek pa sva bila spet vsak na svojem bregu. Poleg tega sem doživela splav, kar je dodatno obremenilo najino že tako težko partnersko situacijo. Bila sem na točki, ko res nisem več vedela, kako naprej, počutila sem se, kot da sem dosegla dno.

 Ko sva se s Suzano pogovarjali in določili elemente postavitve, sem si rekla, da moram vsaj poskusiti. Iskreno, nisem pričakovala veliko – želela sem le boljši vpogled v svojo zgodbo, da bi lahko razumela, kaj se dogaja. Nisem imela pričakovanj od moje postavitve družine, a ko sem sedela in opazovala dogajanje v postavitvi družine, sem bila brez besed. Vse, kar se je razkrilo, mi je bilo fascinantno in resnično. Danes sem neizmerno hvaležna sama sebi, da sem se odločila za to postavitev, čeprav je bila sprva na mojem seznamu nekje na petem mestu.

 Suzana je postavila elemente tako natančno, da je bilo kot bi zadela v piko. Sama razrešitev pa... to je bilo nekaj, kar me je popolnoma prevzelo. Po postavitvi sem začela opažati spremembe v najinem odnosu, ki jih prej nikoli nisva zmogla.

 V nedeljo sva se s partnerjem prvič odkrito in brez zadržkov pogovorila o vsem – o nama, najinem odnosu in o vseh težkih stvareh, ki sva jih doživela. Jaz sem jokala kot dež, medtem ko je bil on sprva zadržan in bolj redkobeseden. Vprašala sem ga, zakaj vedno odhaja iz odnosa in vsakič znova reagira enako. Prvič mi je priznal in iskreno spregovoril, da ga vse duši in da ne ve, kako drugače ravnati. Ko sem mu razložila, kako se ob vsem tem počutim, me je poslušal brez obsojanja.

 To je bilo prvič, da nisem bila v obrambi ali napadu. Vse, kar sem zmogla, je bilo to, da sem lahko jokala poleg njega, in namesto, da bi me zavrnil, me je objel in rekel: "Všeč mi je, da si mi pokazala svoje občutke in da si iskrena." Sprejel me je brez obsojanja, jaz pa sem storila enako zanj. Ta trenutek je bil neprecenljiv. Povedala sem mu, da cenim in sem hvaležna, da mi je dal prostor, kjer se počutim varno in sprejeto, kjer lahko izrazim vse svoje občutke.

 Pred postavitvijo sem mislila, da je najin odnos že na koncu in da nimava več možnosti za skupno pot naprej. Po večletnih izkušnjah postavitve družine sem že vedela, da se lahko kaj spremeni, vendar nisem pričakovala, da bo tako močno in hitro. Suzana mi je med najino komunikacijo rekla: "Daj partnerju (in sebi) čas, da sprocesira vse to, ker ne ve, kaj se mu dogaja." Imela je prav.

 V zadnjem mesecu sva s partnerjem imela toliko lepih in globokih pogovorov kot še nikoli prej v najinem življenju. Odkrito sva se pogovarjala o najini preteklosti, o dinamiki najinih družin, o starih vzorcih, ki sva jih podedovala in ki so vplivali na najin odnos. Oba sva priznala, da sva nosila veliko prtljage, ki je povzročala napetosti med nama.

 Najlepše pri vsem pa je, da so se tudi otroci umirili. Tenzije, ki so bile prej prisotne med nami, so izginile. Zdaj v najinem odnosu čutiva mir, globoko povezanost in ljubezen, ki je dobila še globlji pomen. Postavitev družine je bila ena najboljših odločitev, ki sem jih sprejela v življenju, in to lahko potrdim iz lastne izkušnje.

 Če morda kdo, ki bere te vrstice, čuti obup ali misli, da je njegovo razmerje nemogoče rešiti, želim ponuditi kanček upanja. Čudeži se lahko zgodijo – samo poskusiti je treba. Suzana je mojstrica svojega dela, in postavitve so na globlji ravni, kot bi si mislili.

 Hvaležna sem ti, Suzana, za tvoje delo. Vidiva se kmalu na novih premikih v Polju postavitve družine!